| |
Kot
trgovalni sistem lahko opredelimo
nek sistem, ki ga pri svojem delu
uporabljajo trgovci. To so lahko
računalniško vodeni sistemi, pol
avtomatizirani sistemi ali ročni
sistemi. Trgovalni sistem lahko izumi
tudi vsak trgovalec sam, na osnovi
lastnih izkušenj, opazovanj in testiranj,
s svojimi indikatorji, s svojimi
zahtevami in pravili. Pomembno je,
da vsak trgovalec sistem, ki ga že
ali ki ga šele namerava uporabljati,
pred samo uporabo temeljito preizkusi.
Dober trgovalni sistem mora točno
določati vse parametre in opise načina
trgovanja, kot so:
- čas trgovanja,
- časovni okvir,
- indikatorje, ki se uporabljajo
pri trgovanju s tem trgovalnim
sistemom,
- natančna navodila, kdaj indikatorji
tvorijo signal za vstop v posel,
- točna navodila izhoda iz posla
- navodila kateri valutni pari
so primerni za trgovanje s tem
trgovalnim sistemom,
- točna pravila upravljanja s kapitalom
za vsak posamezni posel,
- temeljito testiranje trgovalnega
sistema z uporabo zgodovinskih
podatkov premikanja nekega valutnega
para.

Najpomembnejša zahteva, ki jo ima
vsak trgovalec do nekega sistema
sta dobičkonosnost in KISS: keep
it simple ( v dobesednem prevodu
pomeni enostavnost sistema za uporabo).
To pomeni, da mora trgovalni sistem,
v nekem časovnem obdobju trgovcu
pri poslovati dobiček. To pomeni,
da je lahko 9 izmed 10 napovedi trgovalnega
sistema o vstopu v posel napačnih,
ampak kljub temu, s samo eno pravilno
napovedjo zasluži trgovcu več, kot
je le ta izgubil z 9 napačnimi posli.
Na osnovi dobičkonosnosti se trgovalec
odloča, ali bo nek trgovalni sistem
uporabljal ali ne. Seveda pa mora
biti sistem enostaven za uporabo,
kajti v nasprotnem primeru, trgovalec
ne bo znal pravilno razbrati informacij,
ki mu jih sistem ponuja. Pomembno
je, da se trgovalec strogo drži pravil
trgovalnega sistema, ki ga uporablja
in, da zaupa njegovim napovedim.
Pri tem mu je lahko v veliko pomoč
testiranje zgodovinskih podatkov,
saj mu le to lahko da približno sliko
o uspešnosti trgovalnega sistema,
se pa je potrebno pri tem zavedati,
da ni nujno, da se bo določen trgovalni
sistem tako dobro obnesel tudi v
prihodnosti.

Pri vsakem trgovalnem sistemu se
lahko pojavi več različnih problemov:
-
vsi trgovalni sistemi ne delujejo
enako v istih trgovalnih pogojih,
še več, trgovalni pogoji se nenehno
spreminjajo in nihče ne ve, kako
se bo nek trgovalni sistem obnesel
v prihodnosti. V medvedjem ali
bikovskem trendu je lahko trgovalni
sistem nadvse uspešen, v območju
omejenega gibanja valutnega para
pa se izkaže kot zelo slab in trgovcu
prinaša velike izgube.
-
Uporaba dodatnih indikatorjev.
V veliki meri napaka začetnikov,
saj obstoječim trgovalnim sistemom
naknadno dodajajo različne indikatorje,
ki jim samo otežujejo branje signalov.
Več indikatorjev pomeni več možnosti,
seveda pa je verjetnost, da bo
več indikatorjev kazalo nasprotujoče
si signale večja. S tem se lahko
zelo poveča možnost napake in zmanjša
dobičkonosnost sistema.
-
Tržišče vodita dva močna človeška
psihološka dejavnika, strah in
pohlep. Zato je trgovcu težko ohranit
neko pozicijo v poslu, kljub napovedim
njegovega trgovalnega sistema,
če mu le ta v trenutku trgovanja
prinaša izgubo. Zato je nujno potrebno
dobro preizkusiti trgovalni sitem
in zaupati njegovim napovedim.
Z željo, da bi se zmanjšal vpliv
človeškega faktorja, nekateri trgovci
uporabljajo pol avtomatizirane
in popolnoma računalniško vodene
trgovalne sisteme. Slabost le teh
je, da jih mora trgovalec stalno
nadzirat in da se jih v večini
primerov ne da popolnoma natančno
prilagoditi trenutnim spreminjajočim
razmeram. Računalnik ne pozna človeških
dejavnikov, elementov strahu in
pohlepa, zato ni zmožen na pravilni
način interpretirati dogajanje
na borzi valut. Takšni sistemi
pa so kljub temu lahko dobičkonosni.
Računalniško trgovanje zna v določenih
situacijah pomeniti veliko prednost,
a z zelo omejenim rokom trajanja.
Pri tem pa ne pozabimo omeniti
možnosti računalniške napake, ni
velika, a obstaja.
|
|
|
|