Kot trgovalni sistem lahko opredelimo nek sistem, ki ga pri svojem delu uporabljajo trgovci. To so lahko računalniško vodeni sistemi, pol avtomatizirani sistemi ali ročni sistemi. Trgovalni sistem lahko izumi tudi vsak trgovalec sam, na osnovi lastnih izkušenj, opazovanj in testiranj, s svojimi indikatorji, s svojimi zahtevami in pravili. Pomembno je, da vsak trgovalec sistem, ki ga že ali ki ga šele namerava uporabljati, pred samo uporabo temeljito preizkusi.

Dober trgovalni sistem mora točno določati vse parametre in opise načina trgovanja, kot so:

Najpomembnejša zahteva, ki jo ima vsak trgovalec do nekega sistema sta dobičkonosnost in KISS: keep it simple ( v dobesednem prevodu pomeni enostavnost sistema za uporabo). To pomeni, da mora trgovalni sistem, v nekem časovnem obdobju trgovcu pri poslovati dobiček. To pomeni, da je lahko 9 izmed 10 napovedi trgovalnega sistema o vstopu v posel napačnih, ampak kljub temu, s samo eno pravilno napovedjo zasluži trgovcu več, kot je le ta izgubil z 9 napačnimi posli. Na osnovi dobičkonosnosti se trgovalec odloča, ali bo nek trgovalni sistem uporabljal ali ne. Seveda pa mora biti sistem enostaven za uporabo, kajti v nasprotnem primeru, trgovalec ne bo znal pravilno razbrati informacij, ki mu jih sistem ponuja. Pomembno je, da se trgovalec strogo drži pravil trgovalnega sistema, ki ga uporablja in, da zaupa njegovim napovedim. Pri tem mu je lahko v veliko pomoč testiranje zgodovinskih podatkov, saj mu le to lahko da približno sliko o uspešnosti trgovalnega sistema, se pa je potrebno pri tem zavedati, da ni nujno, da se bo določen trgovalni sistem tako dobro obnesel tudi v prihodnosti.

Pri vsakem trgovalnem sistemu se lahko pojavi več različnih problemov:

• vsi trgovalni sistemi ne delujejo enako v istih trgovalnih pogojih, še več, trgovalni pogoji se nenehno spreminjajo in nihče ne ve, kako se bo nek trgovalni sistem obnesel v prihodnosti. V medvedjem ali bikovskem trendu je lahko trgovalni sistem nadvse uspešen, v območju omejenega gibanja valutnega para pa se izkaže kot zelo slab in trgovcu prinaša velike izgube.
• Uporaba dodatnih indikatorjev. V veliki meri napaka začetnikov, saj obstoječim trgovalnim sistemom naknadno dodajajo različne indikatorje, ki jim samo otežujejo branje signalov. Več indikatorjev pomeni več možnosti, seveda pa je verjetnost, da bo več indikatorjev kazalo nasprotujoče si signale večja. S tem se lahko zelo poveča možnost napake in zmanjša dobičkonosnost sistema.
• Tržišče vodita dva močna človeška psihološka dejavnika, strah in pohlep. Zato je trgovcu težko ohranit neko pozicijo v poslu, kljub napovedim njegovega trgovalnega sistema, če mu le ta v trenutku trgovanja prinaša izgubo. Zato je nujno potrebno dobro preizkusiti trgovalni sitem in zaupati njegovim napovedim. Z željo, da bi se zmanjšal vpliv človeškega faktorja, nekateri trgovci uporabljajo pol avtomatizirane in popolnoma računalniško vodene trgovalne sisteme. Slabost le teh je, da jih mora trgovalec stalno nadzirat in da se jih v večini primerov ne da popolnoma natančno prilagoditi trenutnim spreminjajočim razmeram. Računalnik ne pozna človeških dejavnikov, elementov strahu in pohlepa, zato ni zmožen na pravilni način interpretirati dogajanje na borzi valut. Takšni sistemi pa so kljub temu lahko dobičkonosni. Računalniško trgovanje zna v določenih situacijah pomeniti veliko prednost, a z zelo omejenim rokom trajanja. Pri tem pa ne pozabimo omeniti možnosti računalniške napake, ni velika, a obstaja.