Trgovci se ponavadi ločijo na tiste, ki trgujejo s pomočjo tehnične analize tržišča in na tiste, ki trgujejo s pomočjo temeljne analize tržišča. Pri vsem tem je potrebno vzeti v obzir časovno obdobje v katerem posamezni trgovalec trguje. Trgovanje na krajši rok je po navadi podprto s tehnično analizo, trgovanje na daljši časovni rok pa s temeljno analizo. Seveda pa je treba za uspešno trgovanje poznati in uporabljati obe vrsti analize. Ponavadi odločitev, ki pogojuje nakup ali prodajo neke določene valute vzpodbudi tako imenovan signal, kar pomeni, da se ujema več indikatorjev, lahko tehničnih ali temeljnih, lahko pa  kombinacija obojih. Teh indikatorjev je ogromno število in vsak trgovalec se na osnovi lastne presoje odloča, katere izmed njih bo uporabljal pri svojem trgovanju. Signal kaže na možno povečanje ali pomanjšanje vrednosti bazične valute proti nasprotni valuti. Presoja in odločitev o vstopu v posel pa je popolnoma subjektivna stvar trgovalca. 

• Tehnična analiza je metoda, s katero se napovedujejo gibanja prihodnje cene s preučevanjem grafikonov, na katerih so narisana pretekla gibanja treh spremenljivk: cene, pri terminskih instrumentih pa tudi obsega trgovanja in odprtega interesa.
• je analiza, ki temelji na posebnih indikatorjih, ki se uporabljajo v kombinaciji z grafi. Ti indikatorji se rišejo oziroma dodajajo preteklim premikom določenega valutnega para in kažejo morebitno prihodnjo smer gibanja tega valutnega para. "Trgovalci v stroki se vedno bolj obračajo k tehnični analizi. Zavedajo se, da se delnice, terminske pogodbe in valutni pari ne gibljejo naključno, temveč se gibljejo na podlagi ponavljajočih in razpoznavnih vzorcev. Te informacije jim omogočajo, da so korak pred vlagatelji, ki tega znanja nimajo (tehnična analiza pride prav tudi v povezavi s "money" in "risk" managementom)". (www.finance.si)

Slabosti tehnične analize so:

• Pristranskost analitika: Prav tako, kot je subjektivna temeljna analiza, je subjektivna tudi tehnična analiza in se to odraža tudi v razlagi indikatorjev oziroma analizi. Če je analitik večni optimist, se bo to odrazilo v napovedi.
• Različne interpretacije: Čeprav obstajajo standardi pri interpretaciji določenih indikatorjev je možno, da bosta na podlagi istih indikatorjev dva različna analitika prišla do različnih ugotovitev.
• Ažurnost: Tehnična analiza je bila že od nekdaj kritizirana, da identificira trend šele, ko je le-ta v polnem razmahu. Takrat je možnost zaslužka seveda manjša (Gašper Perme,3).
• Uporaba izključno tehnične analize in njenih indikatorjev je lahko vzrok neuspešnosti. Vsi tehnični indikatorji analizirajo pretekle dogodke in postavljajo oziroma računajo sedanji prikaz ali signal na osnovi zgodovinskih podatkov, kar pomeni, da zaostajajo. Trgovalec dejansko vidi signal, ki je že zgodovina, saj se je že zgodil v preteklosti. Ker se stanje na borzi spreminja iz sekunde v sekundo pomeni, da je taki signali niso več veljavni in so se že zgodili.

• je metoda napovedovanja gibanja cene določenega finančnega instrumenta s proučevanjem ekonomskih, političnih in drugih dejavnikov, ki vplivajo na ponudbo in povpraševanje po njem (www.finance.si).

Je analiza, ki temelji na gospodarskih novicah in dolgoročnih napovedih, ki jih izdajajo statistični uradi, finančne, gospodarske institucije in njihovi predstavniki. Veljajo za posamezne države ali monetarne unije, prevladujejo pa področja financ in gospodarstva. Izdaja večine novic in napovedi je vnaprej napovedana na mesečnih in letnih koledarjih, tako, da lahko vsak trgovec za veliko večino ve, kdaj se bo zgodila, ne ve, pa kakšne bodo te novice ali napovedi. Tukaj pride do izraza špekuliranje z rezultati novic in napovedmi, zato rečemo tudi, da je borza valut največje špekulativno tržišče na svetu. Različne novice in napovedi imajo različno močan vpliv na obnašanje nekega valutnega para. Novice in napovedi prikazujejo trenutno stanje neke države ali monetarne unije in kaj se lahko zgodi z njeno gospodarsko močjo v prihodnosti zaradi določene novice ali napovedane spremembe. Primer takšnih novic je objava podatka o količini novo najetih stanovanjskih kreditov in primerjava s prejšnjim obdobjem, kar kaže na kupno moč prebivalstva. Dolgoročna napoved pa je nagovor guvernerja centralne banke neke države o znižanju obrestne mere centralne banke te države, kar pomeni, da bodo banke te države ceneje dobile finančna sredstva, jih zato tudi ceneje oddajala, s tem se bo povečala količina denarja v obtoku neke države in s tem se bo zmanjšala vrednost denarja te države.

Katera je boljša in kdaj uporabljati katero? Temeljna analiza je bolj učinkovita pri napovedi trendov, ki so daljši od enega leta, tehnična analiza pa pokaže boljše rezultate pri napovedih, ki krajše od treh mesecev. Najbolj priporočljiva je  kombinacija uporabe obeh metod.