Borzo valut ali tržišče v ozadju vodita dva značilna trgovska dejavnika, to sta ponudba in povpraševanje, zato je vsak trenutek na borzi unikaten. Dejansko se na borzi odraža boj med kupci in prodajalci nekega valutnega para. Vsi špekulirajo, vsi se zanašajo, v večini primerov, na lastne analize, na lastno dojemanje objavljenih informacij ali gospodarskih napovedi. Gre samo za to, kako si posamezni trgovalci v določenem trenutku interpretirajo posamezno informacijo.  Nato nastopi trenutek odločitve. Vstopit v posel ali počakati na boljšo priložnost, kupiti valutni par ali prodati valutni par. Stanju trgovalca na borzi v danem trenutku pri izbranem valutnem paru rečemo pozicija. Osnovna motivacija vseh trgovalcev je zaslužek. V primeru večjega povpraševanja od ponudbe, vrednost valutnega para raste, ali ko je moč kupcev valutnega para večja kot moč prodajalcev, se na borzi ustvarja bikovski trend. In obratno. Ko je moč prodajalcev večja, ponudba večja od povpraševanja smo priča nastanku medvedjega trenda. Če je moč dokaj enakovredno razdeljena med kupce in prodajalce, govorimo o omejenem območju nihanja valutnega para (ranging market). Ne smemo pa pozabiti omeniti, da v ozadju prevladujeta dva močna človeška psihološka dejavnika, to sta strah in pohlep.

• PIP: Tečaj valutnih parov je izražen s štirimi decimalnimi mesti. Vsaka sprememba zadnjega, četrtega, decimalnega mesta za eno enoto, se imenuje 1 PIP. Sprememba v pipih nam pove, koliko smo zaslužili ali izgubili.
• LOT: Na Forexu se trguje v lotih in njegovih deležih. Standardna velikost lota je 100.000 USD ali EUR, odvisno od izbire trgovca.
• Finančni vzvod: Da bi lahko trgovali s tako majhno spremembo v tečaju, kot je 1 PIP, je potrebno trgovati z ogromno količino vrednosti določene valute, ki pa jo običajno trgovci nimajo. Zato nam posredniki omogočajo trgovanje s pomočjo finančnega vzvoda. Razmerje je odvisno od izbire posameznega trgovca in od tega, kaj nam ponuja določen posrednik. Razmerja so od 1:10 do razmerja 1:500. To pomeni, da lahko trgovalec pri svojem poslu kupuje ali prodaja večjo količino vrednosti valutnega para, kot jo dejansko plača.

Primer: trgovalec pri prodaji EUR/USD za 1 LOT=100.000 EUR, z vzvodom 1:100 dejansko kupuje USD v vrednosti 100.000 EUR po trenutnem tečaju valutnega para, za kar jamči s svojim kapitalom. V našem primeru z 1/100 LOT-a ali 1 stotino vrednosti LOT-a, torej s 1.000 EUR-i svojega kapitala, kar je minimalen polog za kritje, ki ga bo od njega zahteval posrednik. Kako lahko po preprosti formuli izračunamo vrednost enega PIP-a:

Recimo, da je tečaj EUR/USD 1,4555, v tem primeru računamo takole:
0,0001 (1 PIP) / 1,4555 (trenutni tečaj) * 100.000 EUR (vrednost LOT-a) = 6,87

To pomeni, da je vrednost za 1 PIP = 6,87 EUR.

V primeru, da tečaj valutnega para zraste za 20 pipov, kar pomeni, da se je vrednost EUR-a proti USD povečala za 20 enot, trgovalec pri poslu izgubi 137,47 EUR svojega kapitala (6,87 EUR * 20 pipov). V nasprotnem primeru pa trgovalec pri poslu zasluži 137,47 EUR-a, če tečaj EUR-a pade za 20 pipov.

Trgovalec za kritje posla jamči s 1000 EUR-i svojega kapitala, kar pomeni, da se bo pri naraslem tečaju za 145 pipov ( 1000EUR / 6,87EUR) posel zanj končal z izgubo tega kapitala. Posel bo zanj namesto njega zaključil njegov posrednik (margin call).

Zato lahko trdim, da je najpomembnejša stvar pri trgovanju nadziranje in upravljanje svojega kapitala (money management). Odlično ravnanje s svojim kapitalom omogoča trgovcem dolgoročno uspešnost pri trgovanju z valutnimi pari, saj jih v nasprotnem primeru lahko preseneti hitra in nenapovedana sprememba vrednosti valutnega para in izguba vsega trgovalnega kapitala.